TEŽAVA S KOPIČENJEM ODPADKOV

Nastajanje odpadkov je ena ključnih sodobnih okoljskih težav. Odpadkov je vedno več, prostora na odlagališčih pa vedno manj. Eden od prvih korakov k zmanjševanju količin odloženih odpadkov je ločeno zbiranje in recikliranje odpadkov pri njihovem izvoru.

Leta 2008 je bilo v Sloveniji zbranih 922.829 ton komunalnih odpadkov oziroma 453 kg odpadkov na prebivalca. Izredno velik delež predstavljajo biološko razgradljivi odpadki, med katere sodijo tudi organski kuhinjski odpadki. Njihov delež je v letu 2008 znašal 39 %.

Če želimo bolje poskrbeti za naše okolje in s tem zagotoviti bivanje tudi nadaljnjim generacijam, mora postati ločeno zbiranje odpadkov obveza za vse!

ORGANSKI KUHINJSKI ODPADKI NISO ODPADKI

Organski odpadki iz gospodinjstev zaradi razpadanja na odlagališčih povzročajo škodljive stranske  učinke (toplogredni plini, onesnaževanje podtalnice). 

Pogost pojav je odvajanje organskih odpadkov iz gospodinjstev z odplakami v javno kanalizacijo in greznice, kjer povzročajo razmnoževanje podgan in nadalje oteženo delo čistilnih naprav. Vse organske odpadke lahko z dobro rešitvijo spremenimo v kompost. Navidezno izogibanje resnici ne koristi nikomur.

Organske snovi se moramo naučiti ločevati od ostalih odpadkov. A kako to navado privzgojiti posameznikom v družbi? Z učinkovito rešitvijo.

Mi jo imamo! Brez gnitja in neprijetnih vonjav!

ORGANKO – INOVATIVNA REŠITEV ZA LOČEVANJE

Organko je fermentacijska posoda, izdelana iz reciklirane plastike, v kateri zbiramo vse organske odpadke iz gospodinjstva in s tem ustvarjamo fermentirano kompostno maso kar v domači kuhinji.

S tem zmanjšujemo količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, koristne organske snovi pa v obliki komposta vračamo v naravo. Ključ do uspeha tega sistema je posebej zasnovana fermentacijska posoda in uporaba efektivnih mikroorganizmov.

FAQ - Pogosta Vprašanja

Kaj odlagamo v Organka? 
V Organka odlagamo vse vrste organskih odpadkov: olupke sadja in zelenjave, ostanke hrane, kuhano in surovo meso, ribe, sir, jajca, kruh, kavo, čajne vrečke, ovenele rože ipd.

Česa v Organka ne smemo odlagati? 

V Organka ne smemo odlagati tekočin (vode, mleka, soka, kisa, olja), papirja in plastike, večjih kosti, pepela ter živalskih iztrebkov.

Kako pogosto moramo dodajati Biogen? 

Biogen dodajamo enkrat dnevno, navadno na koncu dneva, ko zberemo vse organske odpadke. Lahko ga dodamo vedno, ko dodamo organske odpadke. 

Kaj je Biogen? 

Biogen je mešanica različnih mikroorganizmov, ki povzročajo fermentacijo.

Ali so mikroorganizmi v Biogenu varni? 

Seveda. Mikroorganizmi so certificirani s strani Nassa in BFA. So tudi sestavni del naše vsakdanje prehrane (siri, vino, jogurti)

Koliko Biogena potrebujemo? 

Po končanem dnevnem zbiranju odpadkov dodamo pest ali dve Biogena (20-30g). S tem se začne postopek fermentacije. Fermentacija ne povzroča gnitja in neprijetnih vonjav. 1kg Biogena ob redni uporabi Organka zadostuje za približno 30 dni.

Kako in za kaj lahko uporabim fermentacijsko tekočino? 

Nastala tekočina je polna dobrih mikroorganizmov in hranil. Lahko jo redčimo z vodo v razmerju 1:200 in jo uporabimo za zalivanje lončnic in zelišč v lončkih. NERAZREDČENE fermentacijske tekočine NE SMEMO uporabljati za zalivanje lončnic in zelišč.  

Nerazredčeno tekočino lahko nalijemo v straniščno školjko ali čistilno napravo. Mikroorganizmi bodo delovali tako, da bodo razkrojili toaletni papir, maščobe ter ostanke detergentov in pralnih praškov.

Prav tako lahko tekočino enostavno odlijemo v odtoke umivalnikov ali pomivalnih korit in s tem preprečimo nalaganje maščob ter ostalih materialov v sifonih. Na ta način bodo vedno ostajali čisti in funkcionalni.

Kaj se zgodi, ko gremo na počitnice? 

Pred odhodom odtočimo tekočino iz Organka. Prepričamo se, da je na vrhu odpadkov dodan Biogen in da je pokrov tesno nameščen. Nato lahko na Organka do konca počitnic pozabimo. Med odsotnostjo bodo mikroorganizmi predelovali odpadke, mi pa bomo lahko po vrnitvi oplemenitili vrt.

Kako dolgo traja, da napolnimo Organka? 

Če zbiramo odpadke vsak dan, potrebujemo približno 3-4 tedne, da napolnimo Organka. Ko je posoda napolnjena, jo pustimo še nekaj časa fermentirati. V poletnem času, ko so temperature višje, traja fermentacija od 10 do 14 dni. Zaradi nižjih temperatur lahko v zimskem času to fazo podaljšamo tudi na 4 tedne oziroma dokler ne napolnimo druge posode. To je tudi razlog, da imamo v kompletu dve posodi. V prvi (polni), poteka fermentacija, drugo pa v tem času polnimo.

Kaj naredimo z materialom, ko je Organko poln, vsebina pa popolnoma fermentirana? 

Vsebino Organka lahko stresemo direktno na naš vrt, ga prekrijemo z zemljo in ostanki pokošene trave, vse skupaj pa se bo nato v nekaj tednih (2-4) spremenilo v bogato organsko gnojilo.

Ali je fermentacija boljša kot klasično kompostiranje?

Kompost je zelo dober vir hranil za naš vrt, vendar se pri klasičnem (termofilnem) procesu kompostiranja mnogo dobrega izgubi. Pri fermentacijskem procesu pa odpadki zadržijo vso energijo, hranila in minerale, ki so nato na razpolago ostalim rastlinam.

Ali je fermentiranje dobro za okolje?

Seveda. Ker gre za fermentacijo namesto gnitja, ne prihaja do nastajanja toplogrednih plinov. Prav tako fermentacija ne privablja insektov, niti ni vabljiva za glodalce, končni proizvod pa je dragocen izboljševalec prsti.

Kako pogosto je potrebno čiščenje Organka?

Organko očistimo le takrat, ko ga izpraznimo. Zadošča tekoča voda brez čistil. Čistila bi lahko uničila mikroorganizme.

Ali vsebina v Organku lahko dobi neprijeten vonj?

Ob pravilni uporabi vsebina v Organku ne bi smela dobiti neprijetnega vonja. V primeru, da se to vseeno zgodi, je pri postopku shranjevanja prišlo do napake. Morda pokrov ni bil pravilno nameščen, ali  pa vrhnji odpadki niso pokriti z Biogenom. Preverimo tudi, ali smo odtočili tekoči del fermentiranega gnojila na pipici. Na koncu se prepričamo, da so odpadki dovolj dobro potlačeni. S tem preprečimo nastajanje zračnih žepkov med maso in nastajanje neprijetnega vonja.

Kaj storimo, če se na vrhu zbranih odpadkov pojavi plesen?

Lahko se pojavi svetla plesen bele barve ali temna plesen. Plesen bele barve se lahko pojavi takrat, ko Organka polnimo zelo počasi in je v Organku veliko zraka. Plesen bele barve je koristna. Če nas to moti, takoj za posipom Biogena čez odpadke poveznemo še kos plastike ali debelejše vrečke. Temna plesen se običajno pojavi takrat, ko smo v samem postopku kompostiranja naredili napako. Morda nismo redno zapirali kompostnika, dodajali smo premalo Biogena, neredno smo dodajali Biogen ali pa nismo redno odlivali tekočine. V tem primeru spraznimo Organka v zemljo, dodamo enako količino biogena kot odpadkov, prekrijemo z zemljo ter pustimo delovati vsaj 4 tedne. Nato lahko to zemljo uporabimo.